|
|
|
|
|
PTI V MEDIJIH |
|
|
| V Ljubljani naj bi bilo za polovico manj vozil |
15.6.2012 |
|
|
| Mirujoči promet je ena glavnih težav urbanih območij. Vozniki večkrat parkirajo svoja vozila kar na nedovoljenih površinah in s tem ovirajo druge udeležence v prometu. Z ustrezno parkirno in hkrati tudi kaznovalno politiko bi lahko uravnavali ponudbo in povpraševanje. Od prometne politike mesta je odvisno, koliko parkirnih površin bo na voljo in za kakšno ceno. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Za izboljšanje prometnih razmer v Ljubljani |
5.1.2005 |
|
|
| doc.dr. PETER LIPAR je v Glasilu Mestne občine Ljubljana prispeval svoj komentar k izboljšanju prometnih razmer v našem glavnem mestu, kjer je promblematika mobilnosti vedno v ospredjuv. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Zapleti pri gradnji naselja na Rudniku |
22.11.2004 |
|
|
| Poleg tega je za 75 stanovanjskih enot predvidenih le 94 parkirnih mest. Na podlagi študije, ki jo je
po naročilu stanovalcev izdelal PROMETNOTEHNIŠKI INŠTITUT pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo pa
bi bilo za takšno število novih stanovanj potrebnih vsaj 100 do 115 parkirnih mest. Družba Givo
očitke zavrača kot neutemeljene, češ da novogradnja ustreza merilom za gradnjo na tem območju,
ustrezno pa naj bi bilo tudi število parkirišč. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Zapora historičnega dela mesta Ljubljane |
13.5.2004 |
|
|
| Zavedamo se, da se bo v prvi fazi na vzporednih povezavah promet
zgostil, vendar je tudi mogoče pričakovati, da se bo del prometa postopoma preusmeril na ceste zunaj tega
območja, na zunanji cestni obroč in na notranjega, ko bo ta dokončno zgrajen,« pravi dr. TOMAŽ MAHER iz PROMETNOTEHNIŠKEGA INŠTITUTA,
nosilec prometne študije o zapori historičnega mestnega jedra. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| V prometu najprej palica, nato korenček |
4.5.2004 |
|
|
| Mestu manjka celostna prometna strategija – Vsak dan napačno parkiranih 10 tisoč avtomobilov,
kaznovanih komaj polovica - komentira doc.dr. PETER LIPAR |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Manj gneče na mestnih avtobusih za Fužine |
10.11.2003 |
|
|
| Seveda je bilo nekaj nejevolje med stanovalci Štepanjskega naselja. V javnem podjetju Ljubljanski potniški
promet so poudarili, da se zavedajo, da bo preusmeritev okrnila povezave Štepanjskega naselja, vendar je
bila odločitev za ta ukrep nujna, strokovno utemeljena in sta jo podprla tudi oddelek za gospodarske javne
službe in promet Mestne občine Ljubljana ter PROMETNOTEHNIŠKI INŠTITUT Fakultete za gradbeništvo in geodezijo
v Ljubljani. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Po osnovnem avtocestnem križu reke turistov in domačih voznikov čez |
16.8.2003 |
|
|
| Izvajanje nacionalnega programa, ki je ga je prometno ministrstvo pripravilo v sodelovanju z Darsom,
PROMETNOTEHNIŠKEM INŠTITUTU Fakultete za gradbeništvo in Ekonomskim inštitutom Pravne fakultete v
Ljubljani, bo odvisno predvsem od makroekonomskih zmožnosti ter narodnogospodarskih interesov države.
Drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na potek gradnje načrtovanih odsekov, pa so zlasti dolgotrajni postopki
umeščanja avtocest v prostor in pridobivanja zemljišč in nepremičnin ter morebitni tehnični zapleti med
gradnjo. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Dars odgovarja na očitke ogorčenih krajanov v Lukovici |
12.7.2002 |
|
|
| V posebni analizi sedanjih in bodočih odlivov z avtocest, ki jo je aprila letos izdelal PROMETNOTEHNIŠKI INŠTITUT,
pa je za odsek Blagovica-Lukovica dana ocena, da bi se v primeru ohranitve zdaj določenega in povsem
odprtega cestninskega sistema plačilu cestnine na tem odseku na dan izognilo 5280 vozil. To število pa bi se
v primeru izgradnje dodatne cestninske postaje Lukovica in Krtina zmanjšalo na 3054 vozil. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| MPP - Podaljšali naj bi proge, dodali nove, spremenili način plačevanja... |
9.7.2002 |
|
|
| Avtobusna mreža razen manjših sprememb že leta ostaja enaka. Ker so se po letu 1990 lokacije poslovnih,
industrijskih, nakupovalnih in stanovanjskih območij spremenile, potniki pa so postali zahtevnejši, zelenci že
dolgo ne služijo več svojim meščanom. Tako se z avtobusi vozi čedalje manj ljudi; po besedah dr. TOMAŽA MAHERJA
iz PROMETNOTEHNIŠKEGA INŠTITUTA se na širšem ljubljanskem območju kar 90 odstotkov ljudi raje odloči
za vožnjo z avtom. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Cestnina tudi na "obvozih" |
10.4.2002 |
|
|
| Študija, ki jo je po naročilu Darsa pripravil Prometnotehniški inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v
Ljubljani, je sledila sklepom širše razprave o problematiki cestnine na slovenskih cestah, ki jo je leta 1999
pripravil odbor. Takrat so poslanci sklenili, da se kot kratkoročni ukrep optimizacije cestninskega sistema
upošteva načelo, da so uporabniki avtocest in hitrih cest obremenjeni enako. Dolgoročno naj bi zagotovili
tehnološko posodobitev sistema cestninjenja, Dars pa naj bi postavil enoten sistem cestninjenja, ki bo
pravičnejši za uporabnike avtocest. |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Bolje za ponočnjake |
6.2.2002 |
|
|
| V LPP so skupaj z dr. PETROM LIPARJEM in dr. TOMAŽEM MAHERJEM iz PROMETNOTEHNIŠKEGA INŠTITUTA le pripravili predlog sprememb na progah mestnega potniškega prometa za leta 2002, 2003 in 2004
ter ga poslali mestnemu oddelku za gospodarske javne službe in promet. Bistvena novost naj bi bilo
podaljšanje časa obratovanja na progah s sedanje 22.30 na pol eno uro ponoči. Če bi želeli letos uresničiti del
razširjenega programa, bi v mestnem potniškem prometu potrebovali 300 milijonov tolarjev. |
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
